Quantcast
Channel: Tonga National Portal
Viewing all articles
Browse latest Browse all 5890

Tali ‘a e ‘Eiki Palemia Ki He Me’a ‘a Lord Ma’afutukui’aulahi

$
0
0

08 ‘o Ma’asi, 2018 ENGLISH Na’e me’a ‘a e ‘Eiki Palemia, Samuela ‘Akilisi Pohiva, he ‘aho ni ‘o pehe ‘oku ne fakame’apango’ia ‘i hono tukuange mai ‘i he mitia sosiale ‘a e me’a ‘a Lord Ma’afutukui’aulahi ki he kau ngaue ‘o e Potungaue Fonua mo e Koloa Fakaenatula, he ‘oku ne tui na’e ‘ikai fakataumu’a ‘a e ‘Eiki Nopele ke fakamafola ‘a ‘ene me’a ‘i he ngaluope. Ka neongo ia, na’e me’a e ‘Eiki Palemia ‘o pehe, ko e founga ngaue ia ‘o onopooni pea ‘oku fiema’u ke tau mateuteu ki ai.

‘I he me’a ‘a Lord Ma’afutukui’aulahi ki he kau ngaue ‘o e Potungaue, na’a ne ‘ohake ai ‘a e ongo me’a ‘e ua ‘o pehe tokua ko e ongo ‘uhinga ia na’e ‘ikai fakafiemalie ki he ‘Eiki Palemia ‘a ‘ene faifatongia ko e ‘Eiki Minisita ki he Fonua mo e Koloa Fakaenatula pea mo e ‘Eiki Minisita ‘oku ne tokanga’i ‘a e Kau Tau Malu’i Fonua ‘a ‘Ene ‘Afio. Ko e ‘uluaki, tokua na’e alea’i ‘e he Kapineti ‘i he ‘aho Falaite ko hono 2 ‘o Ma’asi, ha pepa faka-Kapineti ke ‘eke’i fakalao ‘a e mafai ‘a ‘Ene ‘Afio ke ne tali pe ta’etali ha lao kuo ‘osi fakapaasi ‘e he Fale Alea, pea tokua na’e ‘ikai ke loto e ‘Eiki Palemia ke ne me’a ange ki he fakataha Kapineti koe’uhi tokua ‘e makatu’unga ai ha longoa’a. Ko hono ua e ‘uhinga na’e ‘ohake ‘e he ‘Eiki Nopele, tokua na’e tukuaki’i hala’i ia ‘e he ‘Eiki Palemia na’a ne fakamo’oni ha fo’i lao (Regulations) ke fakangofua e kau nopele fakalangilangi (Life Peers) ke nau kanititeiti he fili Fale Alea, lolotonga ha folau e ‘Eiki Palemia ki muli.

Na’e me’a e ‘Eiki Palemia ‘o pehe, “Lolotonga ‘eku folau ‘i Sepitema ‘o e ta’u kuo ‘osi ki he fakataha fakata’u ‘a e kau taki ‘o e ngaahi fonua memipa ‘o e Pacific Islands Forum ne fakahoko ki Ha‘amoa, na’e Palemia Le’ole’o ai ‘a Lord Ma’afutukui’aulahi. Lolotonga ‘e ne Palemia Le’ole’o, na’e fa’u ‘e Lord Ma’afutukui’aulahi ‘a e “Ngaahi Tu’utu’uni (Fili ‘o e Kau Fakafofonga ‘o e Kau Nopele) Ki He Fili Fale Alea 2017” ‘o fakatatau ki he mafai ‘oku ‘oange ki he Palemia ‘e he Kupu 9B ‘o e Lao ki he Fili Fale Alea 1989. Na’e faka’ataa ‘e he Tu’utu’uni ko ‘eni ‘a e kau Fakafofonga Nopele Fakalangilangi ke nau kanititeiti ‘i he fili Fale Alea ne teuaki ki Novema ‘o e 2017. Na’e fa’u ‘e Lord Ma’afutukui’aulahi e Ngaahi Tu’utu’uni Fili ko eni ‘o ‘ikai ha ‘ilo ki ai e toenga ‘o e kau memipa ‘o e Kapineti, pe ko e toenga ‘o e Hou’eiki Nopele ‘o e fonua, pe ko e ‘Ofisi ‘o e Supavaisa ‘o e Fili, pe ko e ‘Ofisi Palemia pe aa! Hala ‘ataa! ‘Oku ou tui na’e totonu ke sinaki fakapa ‘e Lord Ma’afutukui’aulahi ki he toenga ‘o e Hou’eiki Nopele ‘o ‘Ene Afio pea mo e toenga ‘o e Kapineti, he na’e fou mai he Ngaahi Tu’utu’uni Fili fo’ou ko eni e ngaahi liliu lahi ki he fonua fakalukufua.”

Na’e toe me’a ‘a e ‘Eiki Palemia ‘o pehe, “’Oku mo’oni e fakamatala ‘a Lord Ma’afutukui’aulahi ‘o fekau’aki mo hono alea’i ‘e he Kapineti he ‘aho Falaite ko hono 2 ‘o Ma’asi ‘a e pepa Kapineti fekau’aki mo e mafai ‘o ‘Ene ‘Afio ke ne tali pe ta’etali ha lao kuo ‘osi fakapaasi ‘e he Fale Alea. Ka ko eni. Na’e ‘ikai ko e taumu’a ‘o e pepa faka-Kapineti ke ‘eke’i fakalao e mafai ‘o ‘Ene ‘Afio ke ne tali pe ta’etali ha lao kuo fakapaasi ‘e he Fale Alea. ‘Oku faka’apa’apa’i ‘e he Kapineti mo e Pule’anga ‘oku ou taki ai, e fo’i mafai ko ia he ‘oku mau tui ta’etoeveiveiua ko e fo’i elemeniti mahu’inga eni ‘o e fa’unga fakapule’anga kuo tau felotoi ki ai. Ko e taumu’a ‘o e pepa fakaKapineti na’e alea’i ke ‘eke’i fakalao e mafai ‘o e Fakataha Tokoni ke ne tali pe ta’etali ha lao kuo ‘osi fakapaasi ‘e he Fale Alea. ‘Oku ‘ikai ke foaki ange ‘e he Konisitutone hotau fonua ha mafai ki he Fakataha Tokoni ke nau tali pe ta’etali ha lao kuo ‘osi fakapaasi ‘e he Fale Alea. Ka ko e fo’i lao eni ‘e 5 kuo fakapaasi ‘e he Fale Alea ‘i he vaha’a ‘o e 2014 mo e 2016 kuo tu’utu’uni e Fakataha Tokoni ke toloi kae toe fai hano vakai’i. Ko e ni’ihi ‘o e ngaahi lao ko eni ne fakapaasi ‘e he Fale Alea he taimi na’e ‘Eiki Palemia ai ‘a Lord Tuivakano pea ko e ni’ihi na’e toki fakapaasi ki mui ni. Na’e fakahu mai ‘e he Eiki Minisita ki he Fakamaau’anga ‘a e pepa faka-Kapineti ko eni hili hano sivi’i ‘e ha mataotao ‘i he lao mei he ‘ene Potungaue pea mo e Fakahinohino Lao ‘a e Pule’anga. Pea na’e alea’i eni he ‘aho Falaite ko hono 2 ‘o Ma’asi, ka na’e loto e Kapineti ke toloi ki he kaha’u neongo na’e ‘ikai ke me’a ai ‘a Lord Ma’afu Tukui’aulahi na’e ‘ikai lototaha ‘a e Kapineti ke fai leva ‘e ‘eke’i fakalao (judicial review).”

Na’e me’a e ‘Eiki Palemia ‘o pehe, “Ko Lord Ma’afutukui’aulahi ko hoku foha. Pea ‘oku ou hounga’ia ‘i he ‘ene mahino’i hoku loto pea ne fakahu mai ‘ene tohi fakafisi. Na’a ku fili ia ke tokoni mai ki hono leva’i hotau Pule’anga hili e fili ‘o e 2014, moe fili ‘o e 2017. Ko e me’apango ia kuo ma kauhala kehekehe he ngaahi me’a ‘e ni’ihi pea na’e pau ke fai ai e mavae”.

NGATA’ANGA

Tuku atu mei he: ‘Ofisi ‘o e Palēmia, Pule’anga Tonga, Nuku’alofa, Tonga.Tu’asila:Taufa’ahau Road, P.O. Box 62.Tel: (676) 24 644 Fax: (676) 23 888; Ngaahi Faka’eke’eke- Email: pressoffice@pmo.gov.to Uepisaiti: www.pmo,gov.to


Viewing all articles
Browse latest Browse all 5890

Trending Articles



<script src="https://jsc.adskeeper.com/r/s/rssing.com.1596347.js" async> </script>